Nobelovi nagrajenci za kemijo od 1901 do 1919
Prvi 3 glede na 27 glasov oseb: Hermann Emil Fischer · Jacobus Henricus van 't Hoff · Svante August Arrhenius. (Posodobljeno 19. feb. 2019.)
Vsak prejemnik Nobelove nagrade za kemijo med letoma 1901 in 1919 z letnico in uradnim navedkom Nobelove fundacije. Katero odkritje se vam zdi najpomembnejše?
Samodejno prevedeno (izvirnik v English). Glej original
Najboljši 17
-
1
Hermann Emil Fischer
1902. Kot priznanje za izredne storitve, ki jih je opravil s svojim delom na sintezi sladkorja in purina.
-
2
Jacobus Henricus van 't Hoff
1901. Kot priznanje za izjemne storitve, ki jih je opravil z odkritjem zakonov kemijske dinamike in osmotskega tlaka v raztopinah.
-
3
Svante August Arrhenius
1903. Kot priznanje za izredne storitve, ki jih je opravil pri napredku kemije s svojo elektrolitično teorijo disociacije.
-
4
Henri Moissan
1906. V priznanje za njegove velike zasluge pri njegovem raziskovanju in izolaciji elementa fluora in za sprejetje v službi znanosti električne peči, imenovane po njem.
-
5
Wilhelm Ostwald
1909. Kot priznanje za njegovo delo na področju katalize in za njegove raziskave temeljnih načel, ki urejajo kemijska ravnovesja in hitrosti reakcije.
-
6
Theodore William Richards
1914. Kot priznanje za njegove natančne določitve atomske teže velikega števila kemičnih elementov.
-
7
William Ramsay
1904. Kot priznanje za njegove zasluge pri odkritju inertnih plinastih elementov v zraku in njegovem določanju njihovega mesta v periodnem sistemu.
-
8
Adolf von Baeyer
1905. Kot priznanje za njegove zasluge pri napredku organske kemije in kemične industrije z njegovim delom na področju organskih barvil in hidroaromatskih spojin.
-
9
Eduard Buchner
1907. Za svoje biokemijske raziskave in odkritje brezcelične fermentacije.
-
10
Ernest Rutherford
1908. Za svoje raziskave razpadanja elementov in kemije radioaktivnih snovi.
-
11
Marie Curie, rojena Skłodowska
1911. Kot priznanje za njene zasluge pri napredku kemije z odkritjem elementov radija in polonija, z izolacijo radija ter preučevanjem narave in spojin tega izjemnega elementa.
-
12
Victor Grignard
1912. Za odkritje tako imenovanega Grignardovega reagenta, ki je v zadnjih letih močno pospešil napredek organske kemije.
-
13
Paul Sabatier
1912. Za njegovo metodo hidrogeniranja organskih spojin v prisotnosti fino razpadlih kovin, s čimer je napredek organske kemije v zadnjih letih močno napredoval.
-
14
Otto Wallach
1910. Kot priznanje za njegove zasluge organski kemiji in kemični industriji s svojim pionirskim delom na področju alicikličnih spojin.
-
15
Alfred Werner
1913. Kot priznanje za njegovo delo o povezovanju atomov v molekulah, s katerim je vrgel novo luč na prejšnje raziskave in odprl nova področja raziskav, zlasti v anorganski kemiji.
-
16
Fritz Haber
1918. Za sintezo amoniaka iz njegovih elementov.
-
17
Richard Martin Willstätter
1915. Za raziskave rastlinskih pigmentov, zlasti klorofila.
Kako je urejena ta razvrstitev? Z glasovi ljudi: vsak ▲ doda točko in vsak ▼ eno odvzame. Vsakdo lahko glasuje in doda, kar manjka.
Ali kaj manjka?
Komentarji (9)
Marie Curie's second Nobel, in a different science!
Ostwald and catalysis, foundational.
Emil Fischer, sugars and purines.
Ramsay and the noble gases.
Rutherford won in chemistry even though he considered himself a physicist.
Grignard reagents, every organic chemistry student knows them.
Fritz Haber's prize is a complicated one...
Arrhenius and the greenhouse effect, way ahead of his time.
Van 't Hoff, first ever Chemistry Nobel.