# Najbolj znani citati Sherlocka Holmesa (iz knjig)

"Ko odpraviš nemogoče ...", "Vidiš, a ne opazuješ" in "Igra je v teku": najbolj znane vrstice Sherlocka Holmesa, kot jih je napisal Arthur Conan Doyle, z romanom ali zgodbo, iz katere vsaka izvira.

- 61 glasov · 14 elementov
- 6. sep. 2020 · millie_brighton
- https://even.best/sl/l/5051/najbolj-znani-citati-sherlocka-holmesa-iz-knjig

## Najboljši 14

1. **Ko odpravite nemogoče, mora biti vse, kar ostane, pa naj bo še tako neverjetno, resnica.** (6 · ▲6 ▼0) — Znamenje štirih (1890).
2. **Velika napaka je teoretizirati, preden imamo podatke. Neobčutno se začnejo dejstva obračati tako, da ustrezajo teorijam, namesto da bi teorije ustrezale dejstvom.** (6 · ▲6 ▼0) — Škandal na Češkem (1891).
3. **Moje ime je Sherlock Holmes. Moja stvar je vedeti, česar drugi ne vedo.** (6 · ▲6 ▼0) — The Adventure of the Blue Carbuncle (1892).
4. **Singularnost je skoraj vedno namig.** (6 · ▲6 ▼0) — Skrivnost doline Boscombe (1891).
5. **Poznaš mojo metodo. Temelji na opazovanju malenkosti.** (5 · ▲5 ▼0) — Skrivnost doline Boscombe (1891).
6. **Vidiš, a ne opazuješ. Razlika je jasna.** (3 · ▲5 ▼2) — Škandal na Češkem (1891).
7. **"Pridi, Watson, pridi!" je jokal. "Igra je v teku."** (2 · ▲3 ▼1) — The Adventure of the Abbey Grange (1904).
8. **Nič ni bolj varljivega kot očitno dejstvo.** (1 · ▲3 ▼2) — Skrivnost doline Boscombe (1891).
9. **Velika napaka je teoretizirati, preden imate vse dokaze. Pristranska je presoja.** (1 · ▲3 ▼2) — Študija v škrlatu (1887).
10. **Življenje je neskončno bolj čudno od vsega, kar bi si človek lahko izmislil.** (1 · ▲2 ▼1) — Primer identitete (1891).
11. **To je seveda malenkost, a nič ni tako pomembno kot malenkosti.** (1 · ▲1 ▼0) — Mož z zavihano ustnico (1891).
12. **Nič ni tako nenaravnega kot vsakdanje.** (0 · ▲1 ▼1) — Primer identitete (1891).
13. **Sem vsejeda bralka s čudno zadržanim spominom na malenkosti.** (0 · ▲1 ▼1) — The Adventure of the Lion's Mane (1926).
14. **Ne morem živeti brez možganskega dela. Za kaj drugega je treba živeti?** (-1 · ▲1 ▼2) — Znamenje štirih (1890).

Kako je urejena ta razvrstitev? Z glasovi ljudi: vsak ▲ doda točko in vsak ▼ eno odvzame. Vsakdo lahko glasuje in doda, kar manjka.