Preskoči na vsebino
even.best
🔬 Znanstveniki

Vsi Nobelovi nagrajenci za fiziko 2020–2025

Prvi 3 glede na 76 glasov oseb: Roger Penrose (2020) · Andrea Ghez (2020) · Klaus Hasselmann (2021). (Posodobljeno 1. feb. 2026.)

Od črnih lukenj in podnebnih modelov do kvantne prepletenosti, atosekundnih impulzov, nevronskih mrež in kvantnih učinkov v električnih vezjih: 17 raziskovalcev, ki so v 2020-ih prejeli Nobelovo nagrado za fiziko z utemeljitvijo Kraljeve akademije znanosti. Med njimi je Anne L'Huillier z Univerze v Lundu, dobitnica nagrade leta 2023.

Emil Larsson · · 17 elementov · 76 glasov · 0 komentarjev

Samodejno prevedeno (izvirnik v Svenska). Glej original

Najboljši 17

  1. 1

    Roger Penrose (2020)

    Združeno kraljestvo. Nobelova nagrada za fiziko 2020 za odkritje, da je nastanek črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti (Penrose) in za odkritje supermasivnega kompaktnega objekta v središču Rimske ceste (Genzel in Ghez).

    ▲ 9 ▼ 0

    9
  2. 2

    Andrea Ghez (2020)

    ZDA. Nobelova nagrada za fiziko 2020 za odkritje, da je nastanek črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti (Penrose) in za odkritje supermasivnega kompaktnega objekta v središču Rimske ceste (Genzel in Ghez). Četrta ženska, ki je prejela nagrado za fiziko.

    ▲ 6 ▼ 0

    6
  3. 3

    Klaus Hasselmann (2021)

    Nemčija. Nobelova nagrada za fiziko 2021 za pionirske prispevke k našemu razumevanju zapletenih fizikalnih sistemov, vključno z zemeljskim podnebjem (Manabe in Hasselmann) ter medsebojnim delovanjem med neredom in nihanji (Pariz).

    ▲ 6 ▼ 0

    6
  4. 4

    Alain Aspect (2022)

    Francija. Nobelova nagrada za fiziko leta 2022 za poskuse z zapletenimi fotoni, ki so pokazali razbijanje Bellovih neenakosti in utrli pot kvantni informacijski znanosti.

    ▲ 6 ▼ 0

    6
  5. 5

    Reinhard Genzel (2020)

    Nemčija. Nobelova nagrada za fiziko 2020 za odkritje, da je nastanek črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti (Penrose) in za odkritje supermasivnega kompaktnega objekta v središču Rimske ceste (Genzel in Ghez).

    ▲ 6 ▼ 1

    5
  6. 6

    Giorgio Parisi (2021)

    Italija. Nobelova nagrada za fiziko 2021 za pionirske prispevke k našemu razumevanju zapletenih fizikalnih sistemov, vključno z zemeljskim podnebjem (Manabe in Hasselmann) ter medsebojnim delovanjem med neredom in nihanji (Pariz).

    ▲ 6 ▼ 1

    5
  7. 7

    Anton Zeilinger (2022)

    Avstrija. Nobelova nagrada za fiziko leta 2022 za poskuse z zapletenimi fotoni, ki so pokazali razbijanje Bellovih neenakosti in utrli pot kvantni informacijski znanosti.

    ▲ 4 ▼ 0

    4
  8. 8

    John Clauser (2022)

    ZDA. Nobelova nagrada za fiziko leta 2022 za poskuse z zapletenimi fotoni, ki so pokazali razbijanje Bellovih neenakosti in utrli pot kvantni informacijski znanosti.

    ▲ 3 ▼ 0

    3
  9. 9

    Ferenc Krausz (2023)

    Madžarska/Avstrija. Nobelova nagrada za fiziko 2023 za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne impulze svetlobe za preučevanje dinamike elektronov v snovi.

    ▲ 3 ▼ 0

    3
  10. 10

    Anne L'Huillier (2023)

    Francija/Švedska. Nobelova nagrada za fiziko 2023 za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne impulze svetlobe za preučevanje dinamike elektronov v snovi. Profesor na Univerzi v Lundu; peta ženska, ki je prejela nagrado za fiziko.

    ▲ 3 ▼ 0

    3
  11. 11

    Geoffrey Hinton (2024)

    Kanada/Velika Britanija. Nobelova nagrada za fiziko 2024 za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami. Pogosto ga imenujejo boter AI.

    ▲ 3 ▼ 1

    2
  12. 12

    Syukuro Manabe (2021)

    Japonska/ZDA. Nobelova nagrada za fiziko 2021 za pionirske prispevke k našemu razumevanju zapletenih fizikalnih sistemov, vključno z zemeljskim podnebjem (Manabe in Hasselmann) ter medsebojnim delovanjem med neredom in nihanji (Pariz).

    ▲ 2 ▼ 1

    1
  13. 13

    Pierre Agostini (2023)

    Francija/ZDA. Nobelova nagrada za fiziko 2023 za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne impulze svetlobe za preučevanje dinamike elektronov v snovi.

    ▲ 2 ▼ 1

    1
  14. 14

    John M. Martinis (2025)

    ZDA. Nobelova nagrada za fiziko leta 2025 za odkritje makroskopskega kvantnomehanskega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.

    ▲ 1 ▼ 1

    0
  15. 15

    John Clarke (2025)

    Združeno kraljestvo/ZDA. Nobelova nagrada za fiziko leta 2025 za odkritje makroskopskega kvantnomehanskega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.

    ▲ 1 ▼ 2

    −1
  16. 16

    Michel H. Devoret (2025)

    Francija/ZDA. Nobelova nagrada za fiziko leta 2025 za odkritje makroskopskega kvantnomehanskega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.

    ▲ 1 ▼ 2

    −1
  17. 17

    John Hopfield (2024)

    ZDA. Nobelova nagrada za fiziko 2024 za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami.

    ▲ 1 ▼ 3

    −2

Kako je urejena ta razvrstitev? Z glasovi ljudi: vsak ▲ doda točko in vsak ▼ eno odvzame. Vsakdo lahko glasuje in doda, kar manjka.

Ali kaj manjka?

Prijavite se, če želite dodati element

Komentarji (0)

Prijavite se za komentiranje

Še ni komentarjev. Bodi prvi!

Več takšnih uvrstitev